G59-2

14. 6. 2025

Ciklus G59 – 2. del

DOMSKA KULTURA

Dom Gerbičeva je kultni dom. Preden se vseliš, ne veš kam prihajaš in si tega ne moreš niti predstavljati. Ko dom zapuščaš – tega še ne vem – ne veš v kakšen svet greš. Preveč si navajen tega, kar ti nudi dom.

Ko se vseliš v študentski dom na Gerbičevo, se moraš najprej seznaniti s kulturo – ker je to edini dom s kulturo in tradicijo. Za začetek moraš vse sostanovalce pozdraviti, da se lahko v skupnost sploh vključiš. Na Gerbičevi se vsi pozdravljamo in ko se enkrat začnemo pozdravljati, je tudi vsak bruc vabljen na kavo pred dom ali na gajbo na konec hodnika. Starešine, ki smrdijo po alkoholnem zvarku ti bojo ob kafetkanju rade volje razložile strukturo doma in vse tradicije, ki jih je potrebno negovati.

Za razliko od drugih domov, ki so tako zaostali, da premorejo le predsednika in namestnika, ima Gerbičeva tudi cel kup drugih funkcij. Tako ima kar štiri ministre za tekoče zadeve, po enega v vsakem štuku, pri katerem je mogoče kupiti laško pivo, ki je domska valuta in se z njim kupuje bruce. Gerbičeva prav tako premore športnega ministra in ministra za kulturo, ki je zadolžen za pisanje domskega glasila, ki se slovesno imenuje Glas Gerbičeve. To funkcijo sem opravljal dvakrat in izdal štiri glasila, od tega enega jubilejnega ob 60. letnici doma.

Bruci morajo potem opraviti cel kup tradicij: STOL – spoznavni dogodek za bruce, kjer se jih ob njihovem angažmaju rahlo omami (tako, da je že prišlo do plezanj čez okno in podobnih zadev), štrik, jutranjo telovadbo in še cel nabor na videz nepotrebne, a nujne dediščine. Na STOLU vsak starešina kupi svojega bruca.

Vsak bruc mora potem dati za vselitveno gajbo in s tem izkaže čast in hvaležnost, da je lahko postal stanovalec najboljšega študentskega doma pod ljubljanskim Soncem.

ŽUR PLAC

Žuri na Gerbičevi potekajo nekako takole. Najprej ždiš pri nekom (recimo pri Žanu) v sobi in pljuckaš Laško pivo. Ker si malo prej prišel iz predavanja, si na poti, da ne bi tvegal prehitrega komiranja, privoščiš burek Olimpija in čakaš, da se vsi spravijo dol. To se zelo redko zgodi pred enajsto, zato v sobi popiješ dva ali tri piva. Če si slučajno v vladi in kelnariš, moraš biti že ob desetih za šankom, vendar obstaja zelo mala verjetnost, da boš imel ob tej uri že kaj dela. Približno ob pol dvanajstih, se zvali gruča iz tretjega štuka v žur plac in potem se začne kroženje. Z vsako pijačo več se dogaja samo to, da vse bolj krožiš. Če si do sedaj popil samo 3 pire, potem je povprečna dolžina pogovora z osebo pet ali več minut. Več ko spiješ, krajši so pogovori in z več ljudmi se pogovarjaš. Temu pravim kroženje. Zjutraj se nekako po čudežu zbudiš v postelji.

DOMSKI SESTANKI

Cela gruča ljudi se zbere v kletnem prostoru. Cela gruča ljudi potrebuje denar. Cela gruča ljudi si želi dežurat. Gruča ljudi upa, da bo prva na seznamu za vpisovanje.

Potem se zlekneš ob radiator in živ hišnik te ne more zbuditi. V revijo narišeš najbolj smešnega Gerbičevca, vmes pride Peter, napiše nekaj v dežurno knjigo, te zapusti inostaneš sam s študentskim minimalcem.

KRAJA ROŽ

Nekega junija se je po Mestnem logu kradlo rože. Zbralo se je ob kake enih, pol dveh ponoči, vzelo plastične vreče in nože in potikali smo se po rimsko geometričnih ulicah, med bungalovi ljubljanske Istre in iz pred hiš trgali magnolije in hijacinte. Potem smo jih posuli po vseh hodnikih in pisoarjih. Enkrat je baje v časopisu pisalo: »Štefki Kučan so Gerbičevci oskubili vrt.«

ODHAJANJE DOMOV

Z vlakom prispem domov in se spustim skozi mrak v gaberski podvoz. V mislih imam samo: tika taka, tika taka. Na Brodarjevi se vzpnem po stopnicah, preskakujem po dve na enkrat. Prijatelj me pričaka s pivom. V loncu diši mineštra. Petek je.Iz mene se vsuje plaz besed. Zadaj tuli sirena na gasilski postaji.

ZAMAJENJE ČASA

Čas se je nekje 2022, 2023 raztegnil. Nostalgija ni več delovala. Tudi če sem poskušal s samoprevaro, ni več šlo. Potrebno se je bilo nekako sprijazniti. Svet je ne glede na vse moje filozofske preference tu zunaj in s tem se je bilo potrebno soočiti. Morda bi to poimenoval pozno odraščanje. Prekinil sem svoje domišljijske iluzije in vrgel iz življenja, kar mu ni ustrezalo. Napisal sem tekst, verjetno moj najboljši tekst in z njim obračunal s preteklostjo (vendar zaradi zelo osebne note tega teksta nisem še nikomur pokazal in bo prišel ven, ko bo čas za to). Utrdil sem svojo notranjost in se pragmatično delno odrekel zunanjosti.

DVOJNO ŽIVLJENJE

Živim dvojno življenje – zunanje, gerbičevsko in študentsko, ter notranje.