Gospod F
30. 8. 2024
V tistem času je v domu vladala hipijada. Ko si se po stopnicah povzpel mimo vbetonirane letnice 1995 in si pozvonil dežurnemu, ki te je, preden te je spustil noter, v lastno zabavo skozi domofon nadrl, si najprej v pritličju (ki je veljal in še velja, da je "več kot štuk") zagledal sobo z napisom: "Zbudi me s kavo in đointom." Iz nje se je zmačkano privlekla Hana z dredi ter s podgano na rami in v (slovensko)bistriškem narečju te je najprej napizdila zakaj jo zbujaš, potem pa ti je pokazala novo knjigo od Heideggra (ki ga tako močno ljubi). V isti sobi je prebival Matej, koščeni dolgin, zavit v do gležnjev dolg plašč s kapuco, ki mu je prikrival dolge lase in mehke brke. Po cele dneve je igral igrice, ponoči pa je (če je spal), spal na tako umazanem jogiju, da mu ga je hišnik pred izselitvijo zaračunal. Soba je bila res v razsulu.
V drugem štuku je strašila SSS. Na vratih ji je pisalo "delu čast in oblast" in vsenaokrog je delila letake z gesli komunistične revolucije. Na družabnih omrežjih je bila zelo bojevita, v živo pa bolj melanholična. Že takrat je prebivala v domu dobrih pet let, pa prebiva še zdaj. Morda bodo tudi njej vbetonirali letnico izselitve v dom. Potem je bila tu še feministka Kaja z veliko rožami. Pa Nina s svojim plesom in petjem po hodnikih.
Na drugi strani si imel kup podeželskih fantov: Žitnika, ki je po dolenjsko predsednikoval vsak dan s cvičkom v roki, njegovo desno roko Dolfa, veterinarja Ledinskega.
Nekaj časa je tu prebival tudi Ukmar, ki je na gajbah na hodniku igral kitaro, pri tem vedno zakomiral in zaspal v kuhinji ali na hodniku, kjer ga je zjutraj našla čistilka (enkrat tudi polulanega).
V domu pa je živel tudi fant, ki je bil čisto svoj kaliber in ga nisi mogel nikamor umestiti. Bil je suhljat, sključen, majhen, s kozjo bradico in starimi očali, ki so bila na eni strani zlomljena, tako da so mu na obrazu stala nekoliko postrani. Ko sem se jaz v dom vseljeval, se je on ravno izselil, a to še zdaleč ne pomeni, da je bila njegova "študentska" pot zaključena. Tip je bil pač tragikomičen model. Nisi mogel določiti za koliko nesreče v življenju si je kriv sam, za koliko pa so krive okoliščine. Doma ni imel ravno bajnih razmer, tudi starša sta bila ločena in z nobenim od njiju ni imel ravno dobrih odnosov. Zato predvidevam, da je v Ljubljano pobegnil. Vpisal se je na filofaks, kjer ni naredil nobenega izpita, potem se je na istem faksu prepisal na drugo smer, kjer pa spet ni ničesar opravil. Bil je umetniška duša in pisal je svojevrstno erotično-pohotno poezijo, zato so ga v domu določili za kulturnega ministra. Pred tem je bila kulturna SSS in pod njeno taktirko je bilo glasilo stalinistično obarvano, pod njegovim peresom (imenujmo ga Gospod F), pa se je domsko glasilo prelevilo v zbirko pornografske poezije.
Gospod F je tako odživel dve lagodni leti v domu, potem pa so ga vrgli ven. In tip se je moral znajti. Domov ni mogel iti, ker (kot rečeno) odnosi niso bili ravno najboljši. Tako je nekaj časa prebival v kleti. V kleti je stal star posperman kavč, kjer si je Gospod F uredil svoje ležišče. Večkrat so ga zjutraj zbudili varnostniki in ga pregnali ven (verjetno pa se je z nekaterimi dogovoril, da lahko ostane). Spominjam se, da je enkrat v dom privlekel tudi dve narkomanki in da je to skoraj eskaliralo v problem. Takrat se ga je še toleriralo. Potem je prišla korona in bog ve kaj je delal v tem času.
Ko sem ga naslednjič videl je že imel neko staro kripo od avta, v kateri je ponoči tudi spal. Čeprav ni imel veliko denarja, je redno naročeval kosila za 30 evrov in jih zmazal pred domom ali pa je v dom privlekel cel kup čipsov in čokolad iz trgovine, ki jih je potem delil z vsemi. Potem si je našel šiht v Mercatorju. Tam je delal nekaj časa, bil relativno zadovoljen in še vedno je prebival v svojem avtu, popoldneve pa je preživljal v domu. Dobival je plačane tudi potne stroške, ker je trdil, da se v službo vozi od doma (iz Štajerske), a so sodelavci postajali vse bolj sumničavi, ko so ugotovili, da prihaja vsak dan v službo peš. In tako je bil odslovljen.
Potrebno je povedati, da je bil Gospod F tudi izredno velik romantik. Našel je dekle in se po enem mesecu že zaročil. A na žalost se ni izšlo. Po nekaj mesecih se je zgodba končala.
Nekaj časa je spet životaril, potem pa si je našel novo službo in celo sobo, kjer je imel za cimra 60letnega kuharja v hotelu Intercontinental, ki pa ga ni preveč maral, zato je tam le spal, večino časa pa je spet preživel pri nas. Cimer naj bi ga obtoževal nesnage in brezdelja. V takšem ritmu sta minili dve leti. Ker ni zdržal v stanovanju (oz. naj bi ga lastniki na cimrovo pobudo vrgli ven), se je spet preselil v dom, prebival v kleti in s seboj pripeljal še malo mucko, ki je povsod lulala in kakala, zato si je omislil še pesek zanjo. Z Matejem iz pritličja sta zanjo skrbela, se z njo igrala in ves čas se je motala okoli njiju. Ko se je vlada zamenjala, se je na vladnem sestanku določilo, da Gospod F ne more več prebivati v domu, saj straši bruce. Ob sklepu je bil nekoliko užaljen. Napisal je poslovilno pesem, jo pustil v dežurni loži pod odlitkom Dohtarjeve glave in na zid prilepljene domske himne in odšel. Baje domov. Dolgo ni nihče nič slišal o njem.
Potem se je čez kakšno dobro leto pojavil na balkonu pri Manji ( ki se je vmes že preselila v Akademca in prišla že nazaj - tako dolgo je trajala njegova odsotnost). Povedal je, da se je po prihodu domov zaposlil v nekem skladišču v Savinjski, potem pa je na Facebooku (ali celo na Tinderju) spoznal deset let starejšo damo, ki jo je očaral - in ji seveda povedal za svoja leta šele po tem, ko sta se zares pobližje seznanila tudi telesno, da se mu potem ni mogla upreti in je dahnila svoj usodni 'da'. Ter da živi pri njej v Posavju. Od takrat sta minili dve leti in ne vem kaj se zdaj dogaja z Gospodom F. Verjetno ga življenje ne premetava več tako kot v domskih letih. Ali pač. Že Lermontov je v svojem Jadru povedal, da je takšno življenjsko premetavanje vredno veliko več kot životarjenje pred istostjo in brezobličnostjo vsakdanjika.